4_velika(1024x768).jpg

GEOLOŠKO - GEOMEHANSKO POROČILO

Podjetje Geomet d.o.o. deluje na slovenskem trgu že od leta 2012. Nastalo je iz podjetja Geolog s.p., pod okriljem geologinje Janje Marolt, ki je svojo samostojno pot pričela leta 2009.
     Geomet d.o.o. je  podjetje, ki se večinoma ukvarja z geologijo in z vsemi problemi, ki nastanejo zaradi specifičnih geoloških značilnosti na različnih lokacijah in pri različnih projektih - gradnjah.
     Glavni vodilni sili podjetja sta geologinji Janja Marolt in Breda Pivko, ki sta diplomirani inženirki geologije z opravljenim strokovnim izpitom. Leta 2016 se je podjetju pridružil magister gradbeništva Mitja Picej. 
     V podjetju se z rednim izobraževanjem in sodelovanjem na različnih zahtevnih projektih strokovno izpopolnjujemo in sledimo motu HITRO, STROKOVNO IN KVALITETNO. S strokovnim pristopom rešujemo probleme, ki so nastali pred, med ali po gradnji.
     V podjetju povezujemo znanje inženirske geologije, gradbeništva in geotehnologije v geotehnični inženiring.

Profil1
Profil1

press to zoom
Plaz nad policijsko postajo
Plaz nad policijsko postajo

press to zoom
Gradbena jama za hotel
Gradbena jama za hotel

press to zoom
Profil1
Profil1

press to zoom
1/15

KAJ JE GEOTEHNIČNI INŽENIRING
Geotehnični inženiring je uporaba mehanike zemljin in hribinske mehanike, inženirske geologije ter drugih gradbenih ved, ki se ukvarjajo s konstrukcijami, industrijo pridobivanja mineralnih surovin in hrambo odpadnih snovi kot tudi varovanja okolja. Geotehnični inženiring igra glavno vlogo pri vseh projektih gradenj tako nad kot tudi pod zemljo (povzeto po IZS Priročnik za izvedbo geotehničnih preiskav).  
Z ustreznimi geotehničnimi preiskavami pripomoremo k pravilni umestitvi objektov v prostor, ter k pridobitvi geomehanskih parametrov za nadaljnje projektiranje in optimizacijo med samo izvedbo.

Izvedbo geotehničnih del lahko v grobem razdelimo na:
–    temeljenje,
–    preventivne ukrepe in varovanje brežin,
–    preventivne ukrepe in sanacije plazov,
–    preventivne ukrepe in sanacije poplavnih območij,
–    preventivne ukrepe za izboljšave tal,
–    pridobivanje mineralnih surovin in
–    določitev ukrepov za varovanje okolja.

 

NAČRTOVANJE GEOTEHNIČNIH RAZISKAV
Pri načrtovanju gradenj ima pomembno vlogo inženir oz. vodja gradnje investitorja, ki praviloma pripravi projektno nalogo ter tako posredno določa tudi obseg in kakovost projektnih raziskav in odloča o izvedbi dodatnih raziskav, če se ugotovi, da so te potrebne. Zato tudi prevzema svoj del odgovornosti za zanesljivost gradnje v deležu, ki izhaja iz zanesljivosti pridobljenih geotehničnih podatkov, če je neutemeljeno zavrnil zahteve za izvedbo dodatnih raziskav.


V Republiki Sloveniji je pri načrtovanju geotehničnih raziskav in pri geotehničnem projektiranju obvezna uporaba standarda SIST EN 1997:2005, ki določa osnovne pogoje geotehničnega projektiranja v inženirski praksi. Navedeni standard pri načrtovanju obsega in vrste potrebnih raziskav v osnovi razlikuje med objekti po naslednjih kategorijah:
–    objekti z zanemarljivimi tveganji (geotehnična kategorija 1);
–    objekti brez izjemnih tveganj in zahtevnih tal ter obremenitev (geotehnična kategorija 2) in
–    preostali objekti z neobičajno velikimi tveganji, zelo zahtevnimi pogoji tal, izjemnimi obtežbami in/ali objekti na področjih z veliko seizmičnostjo (geotehnična kategorija 3).

V kategorijo običajnih vrst konstrukcij in objektov prištevamo:
–    temeljenja na točkovnih in pasovnih temeljih;
–    temeljenja na temeljnih ploščah;
–    globoka temeljenja na pilotih in kesonih;
–    konstrukcije za podpiranje in opiranje pobočij in zadrževanje vode;
–    izkope;
–    temeljenje premostitvenih objektov;
–    nasipe in druga zemeljska dela;
–    vse vrste geotehničnih sider in
–    predore v trdnih, nerazpokanih kamninah brez dodatnih posebnih zahtev.

Med objekte oz. posamezne konstrukcijske sklope, za katere so značilna izjemna tveganja, prištevamo:
–    zelo velike in nenavadne konstrukcije;
–    visoke pregrade, konstrukcije z neobičajno visokimi tveganji in z izjemno zahtevnimi pogoji temeljenja ali obtežbami ter
–    objekte na območjih z veliko seizmičnostjo in konstrukcije na območjih, kjer obstaja verjetnost nestabilnosti terena ali stalnih premikov, kar zahteva posebne preiskave in posebne ukrepe.

 

 


POMEN IN ZANESLJIVOST GEOTEHNIČNIH PREISKAV
Zanesljive geotehnične podatke, ki so pomembni za izpolnjevanje bistvenih lastnosti načrtovanih stavb in inženirskih objektov, je mogoče pridobiti le, če je zagotovljeno stalno sodelovanje med vodjo projekta in odgovornimi projektanti v vseh fazah izvedbe geotehničnega projektiranja. 
Projektanti (prevladujejo diplomirani inženirji gradbeništva), ki praviloma dobro poznajo glavne značilnosti načrtovanih gradenj, morajo skupaj z geotehniki (prevladujejo diplomirani inženirji geologije, geotehnologije in gradbeništva), ki obvladajo geotehnične pogoje in značilnosti tal, določiti glavne cilje geotehničnih raziskav z upoštevanjem pričakovanih vplivov gradenj na temeljna tla ter okolje v vplivnem območju gradnje. 
Geotehnik v sodelovanju s projektantom in inženirjem oz. naročnikom, z upoštevanjem pričakovane geološke zgradbe in karakteristik gradnje, smiselno določi optimalni obseg in kakovost potrebnih geotehničnih raziskav za pridobivanje geotehničnih podatkov, ki so pomembni za zagotavljanje zanesljivosti načrtovane gradnje.
Po zaključku raziskav geotehnik izdela »Poročilo o raziskavah tal«, katerega vsebina in obseg sta določena v standardu SIST EN 1997-1 in 2.

GEOTEHNIČNE TERENSKE PREISKAVE IN »IN SITU« MERITVE
Med rutinske geotehnične terenske preiskave prištevamo:
–    sondažne preiskave s strukturnimi in geomehanskimi vrtinami, sondažnimi razkopi, sondažnimi okni in galerijami ter utežno sondiranje, statično in/ali rotacijsko;
–    standardni penetracijski preizkus (SPT);
–    dinamični penetracijski preizkus (DP);
–    preizkus s terensko krilno sondo (FVT);
–    konusni penetracijski preizkus in disipacijsko preizkušanje (CPT, CPTU);
–    presiometrski preizkus (PMT);
–    dilatometrske preizkuse (FDT, DMT) in
–    preizkus s togo ploščo (PLT).


Med standardne terenske meritve, ki se v geotehnični praksi izvajajo pri načrtovanju gradenj v zahtevnejših okoljih in pri zahtevnejših pogojih tal, prištevamo:
–    geofizikalne preiskave (GP),
–    občasne meritve horizontalne inklinacije (HIM),
–    občasne meritve nivojev talne vode v odprtih piezometrih (GWO),
–    kontinuirane meritve nivojev talne vode v odprtih piezometrih (CGWO),
–    kontinuirane sektorske meritve pornih tlakov v zaprtih piezometrih (GWC) in
–    terenske preiskave prepustnosti s črpalnimi in nalivalnimi preizkusi (KFT).

 

LABORATORIJSKE PREISKAVE
Za izvedbo laboratorijskih preiskav je treba odvzeti primerne vzorce zemljin in kamnin. Zavedati se je treba, da povsem nepoškodovanega vzorca iz vrtine dejansko niti ni mogoče pridobiti. V odvisnosti od poškodovanosti je treba razlikovati med petimi kakovostnimi razredi vzorcev, ki omogočajo določanje različnih materialnih lastnosti.

−    Indeksne preiskave za identifikacijo in klasifikacijo zemljin: vlažnost; prostorninska teža; specifična gravitacija, analiza zrnavosti, konsistenčne meje, relativna gostota, disperzivnost glinastih zemljin, preizkus nabrekanja in meja krčenja.
−    Preiskave kemične lastnosti zemljin in vode: vsebnost organskih sestavin, prisotnost karbonatov, sulfatov, kloridov, določitev pH­vrednost in prisotnost kloridov v talni vodi.
−    Preiskave trdnostnega indeksa zemljin: laboratorijska krilna sonda, »fall cone« − standardni lab. konusni preizkus.
−    Preiskave strižne trdnosti zemljin: enoosna tlačna trdnost, nekonsolidirana nedrenirana triaksialna kompresijska preiskava, konsolidirana triaksialna kompresijska preiskava in konsolidirana direktna ali rotacijska strižna preiskava.
−    Preiskave stisljivosti in deformabilnosti: edometrski preizkus, triaksialne preiskave deformabilnosti.
−    Preiskave zbitosti: Proctorjevi preizkusi, preiskave CBR.
−    Preiskave prepustnosti: preiskave s konstantnim in spremenljivim hidravličnim padcem v edometru in/ali v triaksialnih celicah.
−    Preiskave kamnin: identifikacija kamnin, geološki opis, vlažnost, gostota in poroznost; preizkus enoosne tlačne trdnosti in deformabilnosti, točkovni trdnostni indeks, brazilski preizkus in triaksialne kompresijske preiskave.