top of page
Geološko-geomehansko poročilo je strokovna podlaga, v kateri so opisani sestava in geomehanske lastnosti temeljnih tal, pogoji temeljenja ter priporočila za izvedbo zemeljskih del. Projektantu in investitorju zagotavlja podatke, potrebne za varno in ustrezno načrtovanje objekta.
Za pripravo ponudbe potrebujemo:predvideno lokacijo objekta,parcelno številko in katastrsko občino,osnovne podatke o predvidenem objektu,razpoložljivo projektno dokumentacijo.
Koristni so tudi situacija, tlorisi, prerezi in podatki o predvidenem načinu temeljenja. Na podlagi prejetih podatkov pregledamo lokacijo ter pripravimo individualno ponudbo in predviden termin izvedbe.
Poročilo se običajno izdela pred načrtovanjem novogradnje, prizidave, rekonstrukcije, opornih konstrukcij ali drugih posegov v tla. Zahteva ga lahko projektant, statik, upravni organ ali drug udeleženec pri pripravi projektne dokumentacije.
Osnovna storitev obsega izdelavo geološko-geomehanskega poročila na podlagi sondažnega razkopa. Poročilo praviloma vključuje:opis sestave tal in njihovih geomehanskih lastnosti,priporočila za temeljenje objekta,oceno možnosti ponikanja,oceno plazovne in erozijske ogroženosti ter po potrebi predlagane ukrepe.
Kot dodatni storitvi se lahko po dogovoru izvedeta:nalivalni preizkus za preveritev vodoprepustnosti tal,dimenzioniranje ponikovalnice ali zadrževalnika.
Potrebo po dodatnih storitvah je priporočljivo preveriti pri projektantu glede na načrtovani način odvajanja padavinskih voda in morebitne zahteve pristojnih soglasodajalcev.
Na dogovorjenem mestu bagerist izvede sondažni razkop, mi pa pregledamo sestavo tal, opišemo posamezne plasti in po potrebi opravimo meritve. Razkop je običajno širok približno 70–80 cm in globok do približno 3 m oziroma do trdne podlage. Pregled posameznega razkopa običajno traja približno 45–60 minut.
Bagerista praviloma zagotovi investitor. Po potrebi lahko posredujemo kontakt izvajalca, vendar se investitor z bageristom neposredno dogovori glede termina, dostopa in cene izkopa. Navodila za pripravo razkopa sporočimo vnaprej.
Sondažni razkop se praviloma izvede tik ob robu predvidenega temeljenja oziroma neposredno ob njem. Razkopom na mestih, kjer bodo pozneje izvedeni temelji, se izogibamo. Natančno lokacijo je običajno najlažje določiti ob prihodu na teren, ko si ogledamo dejanske razmere, dostop za bager in predvideni položaj objekta. Na nagnjenem terenu sta lahko potrebna dva razkopa – eden višje in eden nižje.
Ne nujno. Če so lokacija razkopa, dostop in termin vnaprej jasno usklajeni ter je na lokaciji prisoten bagerist, lahko ogled izvedemo brez investitorja. Njegovo prisotnost priporočamo, kadar položaj objekta ali mesto razkopa na terenu nista jasno označena.
Koeficient vodoprepustnosti opisuje sposobnost tal za prepuščanje vode. Višja vrednost pomeni bolj prepustna tla, nižja vrednost pa počasnejše pronicanje in praviloma slabše pogoje za ponikanje.Vrednost se lahko uporabi kot ena izmed osnov za dimenzioniranje sistema odvajanja padavinskih voda.
Možnost ponikanja preverimo na podlagi sestave tal in nalivalnega preizkusa, ki ga izvedemo v sondažnem razkopu. Med preizkusom spremljamo hitrost upadanja vode in na tej podlagi ocenimo vodoprepustnost tal. Rezultat pokaže, ali je ponikanje na lokaciji primerno, ter predstavlja osnovo za dimenzioniranje ponikovalnice.
Velikost ponikovalnice se določi glede na:vodoprepustnost tal,velikost prispevnih oziroma strešnih in utrjenih površin,predvideno količino padavinske vode,razpoložljiv prostor in omejitve na lokaciji.
Če ponikanje ni dovolj učinkovito ali izvedljivo, se lahko glede na projekt predvidi zadrževalnik, dušilka ali druga ustrezna rešitev za kontrolirano odvajanje voda.
Z nalivalnim preizkusom preverimo vodoprepustnost tal in ocenimo, ali so tla primerna za ponikanje padavinskih voda.Investitor naj pri svojem projektantu preveri:ali je nalivalni preizkus glede na načrtovano odvajanje voda potreben,ali njegovo izvedbo zahteva Direkcija Republike Slovenije za vode.
Preizkus je pomemben predvsem, kadar je predvidena izvedba ponikovalnice oziroma drugega sistema za ponikanje padavinskih voda.
Termin terenskega ogleda običajno uskladimo v roku enega do dveh tednov po potrditvi ponudbe. V obdobjih večje zasedenosti se lahko čakalni čas izjemoma podaljša do približno treh tednov. Geološko-geomehansko poročilo praviloma pripravimo v približno enem tednu po opravljenem terenskem ogledu.
Cena je odvisna predvsem od:lokacije objekta,zahtevnosti in dostopnosti terena,vrste in velikosti načrtovanega posega,obsega potrebnih terenskih raziskav,morebitnih dodatnih storitev.
Po prejemu osnovnih podatkov o objektu in lokaciji pripravimo individualno ponudbo, prilagojeno konkretnemu projektu.
Ko je geološko-geomehansko poročilo izdelano, naročniku najprej pošljemo račun. Po prejemu plačila oziroma potrdila o plačilu pošljemo končno poročilo v elektronski obliki po e-pošti, natisnjen izvod pa tudi po pošti na naslov naročnika.
Presoja vključuje pregled:naklona in oblikovanosti terena,geološke sestave tal,površinskih in podzemnih voda,morebitnih znakov plazenja, erozije ali drugih nestabilnosti.
Na podlagi ugotovitev se določijo pogoji gradnje ter po potrebi priporočijo dodatne raziskave, prilagoditve projekta ali zaščitni ukrepi.
bottom of page