1. Kaj je vodno soglasje in kdaj je potrebno ?

 

Vodno soglasje je soglasje, ki ga je potrebno pridobiti pred vsakim posegom v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda. Potrebno je v primeru, da je poseg predviden na vodnem ali priobalnem zemljišču oz. v neposredni bližini vodotoka, da gre za poseg na vodovarstvenem, poplavnem, erozijsko ogroženem, plazovitem ali plazljivem območju, poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice ali za izvajanje javne službe po zakonu o vodah, poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik ter za hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarska in rudarska dela ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim ali stanje voda. Vodno soglasje se daje k projektni rešitvi, predvideni v predloženi projektni dokumentaciji. Izdaja se v pisno, kot izpolnjena klavzula na predhodno izdani informaciji o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda, ali v obliki samostojne odločbe.

 

2. Iz lokacijske informacije izhaja, da je potrebno pridobiti vodno soglasje. Kakšen je postopek ?

 

Pred pričetkom projektiranja je potrebno v skladu z zakonom o graditvi objektov pridobiti projektne pogoje oz. informacijo o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda, kot jo predvideva 151. člen Zakona o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02). Projektne pogoje je potrebno pri pripravi PGD projektne dokumentacije dosledno upoštevati. Ko je PGD projektna dokumentacija izdelana, stranka s posebno vlogo, ki ji priloži potrebne priloge, zaprosi za izdajo vodnega soglasja. Obrazci za izdajo informacije o pogojih gradnje in vodnega soglasja so vam na voljo na spletnih staneh Agencije za okolje.

 

3. Kaj je informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda ?

 

Informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda je poseben dokument, s katerim pristojni organ stranki določi pogoje, pod katerimi je možen poseg v prostor, za katerega je potrebno pridobiti vodno soglasje. Preko projektnih pogojev pristojni organ usmerja izdelovalca projektne dokumentacije, da ta pripravi takšno projektno rešitev, ki ne bo negativno vplivala na vode in vodni režim ter bo v skladu z veljavno zakonodajo s področja upravljanja z vodami. Izvod informacije o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda, ki ga je prejela stranka, je obvezna priloga vlogi za vodno soglasje.

 

4. Kaj narediti v primeru, da prejmem informacijo o pogojih gradnje, iz katere je razvidno, da je gradnja možna brez pogojev ?

 

V primeru, da ste podali vlogo za informacijo o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda, pa je pristojni organ v postopku ugotovil, da predvideni poseg ne bo vplival na vode ali vodni režim, vam je bila izdana informacij o pogojih gradnje brez pogojev. Predmetna gradnja je možna brez posebnih pogojev z vidika vpliva na vodni režim ali stanje voda, zato v nadaljevanju postopka ni potrebno pridobiti vodno soglasje.

 

5. Ali je potrebno pridobiti vodno soglasje tudi v primeru manjših posegov v prostor, ki jih je možno izvesti na podlagi lokacijske informacije brez gradbenega dovoljenja ?

 

V skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči je gradnja posameznih enostavnih objektov možna tudi brez gradbenega dovoljenja na podlagi lokacijske informacije. Če tak objekt leži na območju, ki je s področnimi predpisi opredeljeno kot varovano območje, je pred pričetkom gradnje takšnega enostavnega objekta potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa. Če leži torej enostavni objekt v neposredni bližini vodotoka, na varstvenem ali ogroženem območju po zakonu o vodah oz. če gre za poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, je vodno soglasje za takšen poseg potrebno.

 

6. Kaj mora biti priloženo vlogi za izdajo vodnega soglasja ?

 

Vloga za izdajo vodnega soglasja za poseg, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, mora imeti naslednje priloge:

• PGD projektno dokumentacijo oz. načrte, iz katerih je razvidno, da so bili pri projektiranju upoštevani podani projektni pogoji;

• originalni izvod informacije o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda;

• potrdilo o plačilu upravne takse ali upravne kolke;

• pooblastilo v primeru, da vlagatelj ni hkrati tudi stranka v postopku (investitor);

• druge priloge, če tako izhaja iz informacije o pogojih gradnje (analiza tveganja, hidrološko-hidravlična analiza, vodna pravica, pogodba o ustanovitvi služnosti…)

V primeru, da zaprošate za izdajo vodnega soglasja za poseg, za katerega ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, mora biti vlogi priloženo:

• dokumentacija, ki mora biti sestavljena iz tekstualnega in grafičnega dela. Opisana mora biti nameravana gradnja, priložena pregledna situacija in idejna skica oz. geodetski načrt z vrisanim območjem posega oz. predvidenim objektom;

• originalni izvod informacije o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda;

• potrdilo o plačilu upravne takse ali upravne kolke;

• pooblastilo v primeru, da vlagatelj ni hkrati tudi stranka v postopku (investitor);

• druge priloge, če tako izhaja iz informacije o pogojih gradnje (analiza tveganja, hidrološko-hidravlična analiza, vodna pravica, pogodba o ustanovitvi služnosti…).

 

7. Kdo je pristojen za izdajo informacij o pogojih gradnje in vodnih soglasij ?

​

Informacije o pogojih gradnje in vodna soglasja izdaja Agencija RS za okolje, organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. V skladu z internimi navodili se vloge za objekte državnega pomena, objekte, katerih investitorji so IPPC zavezanci in objekte, v katerih nastajajo tehnološke odpadne vode za celotno državo rešujejo v okviru Sektorja za vodovarstveni režim in vodno infrastrukturo, Vojkova 1. B, Ljubljana. Za ostale posege so pristojni naši oddelki na osmih lokacijah v RS, in sicer:

• Oddelek območja zgornje Save, Ulica Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj;

• Oddelek območja srednje Save, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana;

• Oddelek območja spodnje Save, Novi trg 9, 8000 Novo mesto;

• Oddelek območja Savinje, Lava 11, 3000 Celje;

• Oddelek porečja reke Drave, Krekova 17, 2000 Maribor;

• Oddelek porečja reke Mure, Slovenska 2, 9000 Murska Sobota;

• Oddelek povodja reke Soče, Cankarjeva 62, 5000 Nova Gorica;

• Oddelek povodja jadranskih rek z morjem, Pristaniška 12, 6000 Koper. 

 

8. Iz informacije o pogojih gradnje izhaja, da je gradnja predvidena na vodovarstvenem območju, zato je pred pričetkom projektiranja potrebno izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa zaradi predvidene gradnje. Kaj je analiza tveganja in kdo jo izdela ?

 

Analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa je posebna študija, s katero se preveri, ali so za poseg, ki bi lahko pomenil tveganje za onesnaženje vodnega telesa predvideni takšni zaščitni ukrepi, da je tveganje za onesnaženje vodnega telesa sprejemljivo. Analiza tveganja za onesnaženje mora biti izdelana v skladu s pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja. Njen sestavni del mora biti tudi revizija analize tveganja, s katero se preveri kontrola pravilnosti in računska pravilnost analize tveganja za onesnaženje. Analizo tveganja za onesnaženje lahko izdela pravna ali fizična oseba z ustrezno izobrazbo (geolog), ki izpolnjuje pogoje za projektanta (ima v sodni register ali pri pristojni davčni upravi vpisano dejavnost projektiranja). Revizijo analize tveganja sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje za odgovornega revidenta po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Revizijo lahko opravlja tudi visokošolski oz. drug zavod, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja zaščite vodnih virov, če ima v sodni register vpisano tudi dejavnost s projektiranjem povezanega tehničnega svetovanja in zaposleni pri njem izpolnjujejo predpisane pogoje za odgovornega revidenta po predpisih, ki urejajo graditev objektov.

 

9. Iz informacije o pogojih gradnje izhaja, da je za predvideno gradnjo potrebno pridobiti vodno pravico. Kje pridobim vodno pravico in kakšen je postopek ?

 

Vodno pravico je potrebno pridobiti za vsako rabo vodnega ali morskega dobra, ki presega mejo splošne rabe, za rabo naplavin in za rabo podzemnih voda. Vodno pravico je mogoče pridobiti na podlagi vodnega dovoljenja in koncesije. Vodno dovoljenje izdaja Agencija RS za okolje na podlagi posebne vloge (klikni za povezavo na obrazec za vlogo). Koncesijo v imenu koncedenta podeljuje Vlada RS na podlagi pobude pravne ali fizične osebe. Vodno pravico je potrebno pridobiti pred izdajo vodnega soglasja.

 

10. Iz informacije o pogojih gradnje izhaja, da je za predvideno gradnjo potrebno skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti zaradi posega na vodno ali priobalno zemljišče v lasti RS. Kakšen je postopek pridobitve služnostne pogodbe in kje se jo pridobi ?

 

Pogodba o ustanovitvi služnosti se sklene, ko investitor potrebuje vodno ali priobalno zemljišče v lasti RS za gradnjo ali drug poseg, ki ni povezan z izvajanjem vodne pravice na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. Vloga za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti se sklene z Agencijo Republike Slovenije za okolje na podlagi posebne vloge, ki mora vsebovati podatke o vlagatelju (ime in priimek ali naziv pravne osebe, naslov in davčna številka, zastopnik pravne osebe ali morebitni pooblaščenec, kontaktna oseba, telefonska številka in morebitni elektronski naslov), podatke o vodnem ali priobalnem zemljišču (parcelna številka, katastrska občina, ime vodotoka, površina posega, čas trajanja posega), točno lokacija posega, določeno z GK koordinatami ter podatke o vrsti in namenu predvidenega posega. Pogodbo o ustanovitvi služnosti je potrebno pridobiti pred izdajo vodnega soglasja.

 

11. Kaj lahko sam storim, da je lahko vodno soglasje pridobim v čim krajšem času ?

 

V skladu z zakonom o vodah je predpisan rok za izdajo vodnega soglasja 60 dni od prejema popolne vloge. V praksi pa ugotavljamo, da vloge, ki jih prejemamo, v velikem številu niso popolne in projektna dokumentacija ni pripravljena v skladu z izdanimi projektnimi pogoji. To pomeni, da je potrebno stranko pozvati k dopolnitvi projektne dokumentacije, kar posledično podaljšuje trajanje postopka in podvaja delo uradni osebi, ki vodi postopek. Stranka lahko k hitrejšemu reševanju vloge največ pripomore s tem, da predloži dokumentacijo, pripravljeno ob doslednem upoštevanju izdanih projektnih pogojev, in da predloži tudi vse ostale potrebne priloge (upravna taksa, morebitna pooblastila…).

 

 

VIR ARSO: http://goo.gl/26T9yC

​

Geološke storitve, GEOMET d.o.o.

​